Toliko let delam s stroji in obdelujem različneobdelovalni deli, stružni deliinrezkalni deliprek CNC obdelovalnih strojev in natančne opreme. Vedno obstaja en del, ki je bistven, in to je vijak.
Stopnje učinkovitosti vijakov za povezavo jeklenih konstrukcij so razdeljene v več kot 10 razredov, kot so 3,6, 4,6, 4,8, 5,6, 6,8, 8,8, 9,8, 10,9, 12,9, med katerimi so vijaki razreda 8,8 in višji izdelani iz nizko- ogljikovo legirano jeklo ali srednje ogljikovo jeklo in so bili toplotno obdelani (kaljenje, popuščanje), splošno znani kot vijaki z visoko trdnostjo, ostali pa se običajno imenujejo navadni vijaki. Oznaka stopnje zmogljivosti vijaka je sestavljena iz dveh delov številk, ki predstavljata nazivno vrednost natezne trdnosti in razmerje meje tečenja materiala vijaka. Na primer:
Pomen vijakov s stopnjo zmogljivosti 4.6 je:
Nazivna natezna trdnost materiala vijaka doseže 400MPa;
Razmerje izkoristka materiala vijaka je 0,6;
Nazivna meja tečenja materiala vijaka doseže raven 400 × 0,6 = 240 MPa.
Vijaki visoke trdnosti razreda 10.9 lahko po toplotni obdelavi dosežejo:
Nazivna natezna trdnost materiala vijaka doseže 1000MPa;
Razmerje izkoristka materiala vijaka je 0,9;
Nazivna meja tečenja materiala vijaka doseže raven 1000 × 0,9 = 900 MPa.
Pomen stopnje učinkovitosti vijakov je mednarodni standard. Vijaki enake stopnje zmogljivosti imajo enako zmogljivost ne glede na razlike v materialih in poreklu. Za načrtovanje je mogoče izbrati samo oceno zmogljivosti.
Tako imenovani razredi trdnosti 8,8 in 10,9 pomenijo, da sta razreda strižne napetosti vijakov 8,8 GPa in 10,9 GPa
8.8 Nazivna natezna trdnost 800N/MM2 Nazivna meja tečenja 640N/MM2
Splošni vijaki uporabljajo »XY« za označevanje trdnosti, X*100=natezna trdnost tega vijaka, X*100*(Y/10)=meja tečenja tega vijaka (ker glede na oznako: meja tečenja/natezna trdnost =Y/ 10)
Kot je razred 4.8, je natezna trdnost tega vijaka: 400MPa; meja tečenja je: 400*8/10=320MPa.
Drugo: vijaki iz nerjavečega jekla so običajno označeni kot A4-70, A2-70, pomen je razložen drugače.
ukrep
Danes na svetu obstajata predvsem dve vrsti merskih enot za dolžino, ena je metrični sistem, merske enote pa so metri (m), centimetri (cm), milimetri (mm) itd., ki se pogosto uporabljajo v jugovzhodni Aziji. kot so Evropa, moja država in Japonska, drugi pa je metrični sistem. Vrsta je imperialni sistem, merska enota pa je večinoma palec, kar je enakovredno staremu sistemu v moji državi in se pogosto uporablja v Združenih državah, Združenem kraljestvu in drugih evropskih in ameriških državah.
Metrične meritve: (decimalni sistem) 1m = 100 cm = 1000 mm
Merjenje palcev: (osmiški sistem) 1 palec = 8 palcev 1 palec = 25,4 mm 3/8 × 25,4 = 9,52
1/4 naslednjih izdelkov uporablja številke za predstavitev svojih premerov imena, kot so: 4#, 5#, 6#, 7#, 8#, 10#, 12#
nit
Navoj je oblika z enotnimi vijačnimi izboklinami na odseku trdne zunanje ali notranje površine. Glede na strukturne značilnosti in uporabo ga lahko razdelimo v tri kategorije:
Navadni navoj: Oblika zoba je trikotna, uporablja se za povezovanje ali pritrjevanje delov. Navadni navoji se glede na višino delijo na grobe in fine navoje, pri finih navojih pa je vezna trdnost večja.
Prenosni navoj: Oblika zoba vključuje trapezno, pravokotno, žagasto in trikotno.
Tesnilni navoj: uporablja se za tesnjenje priključkov, predvsem cevni navoj, stožčasti navoj in stožčasti cevni navoj.
Razvrščeno po obliki:
Stopnja prileganja niti
Prileganje navojev je stopnja ohlapnosti ali tesnosti med privitimi navoji, prileganje pa je predpisana kombinacija odstopanj in toleranc, ki delujejo na notranji in zunanji navoj.
1. Za poenotene palčne navoje obstajajo trije razredi navojev za zunanje navoje: 1A, 2A in 3A ter trije razredi za notranje navoje: 1B, 2B in 3B, vsi pa se prilegajo z zračnostjo. Višja kot je številka razreda, tesnejše je prileganje. Pri palčnem navoju odstopanje določa le razreda 1A in 2A, odstopanje razreda 3A je nič, odstopanje razreda razreda 1A in razreda 2A pa je enako. Večje kot je število razredov, manjša je toleranca.
Razreda 1A in 1B, zelo ohlapna tolerančna razreda, ki sta primerna za tolerančna vleganja notranjih in zunanjih navojev.
Razreda 2A in 2B sta najpogostejša razreda tolerance navojev, določena za mehanske pritrdilne elemente serije Imperial.
Razreda 3A in 3B, privijačena za najbolj tesno prileganje, primerna za pritrdilne elemente z ozkimi tolerancami in uporabljena v konstrukcijah, ki so pomembne za varnost.
Za zunanje navoje imata razreda 1A in 2A toleranco prileganja, razred 3A pa ne. Tolerance razreda 1A so 50 % večje od toleranc razreda 2A, 75 % večje od toleranc razreda 3A, tolerance razreda 2B pa so 30 % večje od toleranc razreda 2A za notranje navoje. Razred 1B je 50 % večji od razreda 2B in 75 % večji od razreda 3B.
2. Za metrične navoje obstajajo trije razredi navojev za zunanje navoje: 4h, 6h in 6g ter trije razredi navojev za notranje navoje: 5H, 6H in 7H. (Japonska standardna stopnja točnosti navoja je razdeljena na tri stopnje: I, II in III, običajno pa je stopnja II.) V metričnem navoju je osnovno odstopanje H in h nič. Osnovni odklon G je pozitiven, osnovni odklon e, f in g pa negativen.
H je običajno uporabljen položaj tolerančnega območja za notranje navoje in se na splošno ne uporablja kot površinski premaz ali pa se uporablja zelo tanek sloj fosfatiranja. Osnovno odstopanje položaja G se uporablja za posebne priložnosti, kot so debelejši nanosi, in se na splošno redko uporablja.
g se pogosto uporablja za nanos tanke prevleke 6-9 um. Če risba izdelka zahteva vijak 6h, ima navoj pred prevleko tolerančno območje 6g.
Prileganje navojev je najbolje kombinirati v H/g, H/h ali G/h. Za navoje prefinjenih pritrdilnih elementov, kot so vijaki in matice, standard priporoča prileganje 6H/6g.
3. Označevanje niti
Glavni geometrijski parametri samoreznih in samovrtalnih navojev
1. Glavni premer/zunanji premer zoba (d1): Je premer namišljenega valja, kjer vrhovi navojev sovpadajo. Glavni premer navoja v bistvu predstavlja nazivni premer velikosti navoja.
2. Manjši premer/premer korena (d2): To je premer namišljenega valja, kjer sovpada dno navoja.
3. Razdalja med zobmi (p): je osna razdalja med sosednjimi zobmi, ki ustrezata dvema točkama na srednjem meridianu. V imperialnem sistemu je razdalja med zobmi označena s številom zob na palec (25,4 mm).
Sledi seznam običajnih specifikacij razmika med zobmi (metrični sistem) in števila zob (imperialni sistem)
1) Metrični samorezni zobje:
Tehnični podatki: S T1.5, S T1.9, S T2.2, S T2.6, S T2.9, S T3.3, S T3.5, S T3.9, S T4.2, S T4. 8, S T5.5, S T6.3, S T8.0, S T9.5
Razmak: 0,5, 0,6, 0,8, 0,9, 1,1, 1,3, 1,3, 1,3, 1,4, 1,6, 1,8, 1,8, 2,1, 2,1
2) Carski samorezni zobje:
Tehnični podatki: 4#, 5#, 6#, 7#, 8#, 10#, 12#, 14#
Število zob: AB zobje 24, 20, 20, 19, 18, 16, 14, 14
A zobje 24, 20, 18, 16, 15, 12, 11, 10
Čas objave: 2. februarja 2023